V času velikonočnega vikenda smo se namesto v 'lov' za čim slastnejšošunko in estetsko obarvanimi pirhi tokrat raje podali sprostitvi ter aktivnemu gibanju naproti.
Z Aljažem in Andrejo smo se hitro odločili za možen cilj, dodobra otovorili njuno Fabi in se v poznem popoldnevu odpeljali na morje... takoj nato pa že visoko v hribe.
Namenjeni smo bili namreč prvenstveno v Dabarske kuke, ki pa so odražali še vse preveč znakov, ki so opozarjali na nedavno obilno deževje.
Nekoliko boljše obete smo imeli za kanjon Paklenice, zato smo kmalu naravnali azimute (in GPS-e ;) proti sončni obali Nacionalnega kampa.
Po dveh dneh, preživetih med raziskovanjem kanjona Male paklenice ter hitrem vzponu prek Velibitaške smeri (6a, 350m) v Velikem kuku, je bil čas za povratek v 'hrib'.
Po 14 strmih in mestoma makadamskih kilometrih smo bili zopet na željenem kraju, urno postavili šotore in pripravili poligon za večerno kuharsko tekmovanje.
Pirhov in šunke resda nismo našli. Zato pa še precej izvrstnih in predvsem uživaških vzponov v toplem pomladanskem soncu.
'Ognjeni večeri' so nam nudili precej neponovljivih tematik za sproščen pogovor in zabavo.
Tudi v povsem nabitem avtu se dokazano - da peljati ! ; )
.jpg){kind=small}
Ni komentarjev:
Objavite komentar