SREČNO in VESELO 2010 !

Naj vam NOVO leto prinese uresničitev vseh skritih želja in vas navda s pogumom za zasledovanje najbolj neverjetnih načrtov ! 

SREČNO novo leto 2010 !!

Bovec - je zima tu ?!!

Zima se letos obnaša nekoliko čudno. Sodeč po koledarju bi nas morala pošteno pestiti že vsaj kak dober mesec dni, med pripravami na naš skupni oddih pa se še zadnji dan pred odhodom ubadam predvsem z mislijo katere barve kopalk vzeti s seboj... no, morda tudi turne smuči, zgolj za rezervo.


K sreči me v razmišljanju hitro predrami Tadejev klic, ki v hipu nariše širok nasmešek na moj obraz.

S polno natovorjenim avtom se kot novopečena družinica odpravljamo na prve daljše počitnice.

V družbi Jureta, Mateje in njunega nadebudnega sina Jaka se odpravimo v sončen, z gorami obdan Bovec. Omenjenega sonca je bilo sicer v končni fazi 'in situ' zgolj za slaba 2 dneva, zato pa smo se vsi zelo razveselili letošnjega prvega obilnejšega sneženja.

Tudi temperature niso zaostajale in ko je termometer prvič padel pod -10, sva bila z Juretom že na ogledni turi. Pod prelazom Predel se nahaja preverjena skupinica krajših slapov, ki v svoji zamrznjeni obliki služijo primernemu ogravanju v zimsko, ledno-plezalno sezono.

Po dnevu počitka se nama pridruži še Tadej, s katerim v vztrajnem sneženju skupaj preplezamo že zelo solidno formiran Lukežev led (WI 3-4, 270 m).

Ob pogledu na skoraj povsem 'potegnjene' Zelene slapove, se nam zato kar milo stoži, saj vremenska napoved za prihodnji dan obljublja izrazito otoplitev.

Povratek v močnem sneženju in v zavetrju dvojice snežnih plugov je bil neizbežen, a k sreči še realno izvedljiv.

Kar se je dogajalo zgolj dan po našem odhodu pa smo lahko spremljali prek vseh dnevnih in večernih poročil.

Kljub snežno-deževnem zaključku pa je bilo naše razpoloženje na vrhuncu... pa sploh še ni novo leto?!!

ROJSTNI dan! ; )

Na umirjeno nedeljo, 9. avgusta 2009, sva se tudi z Marjano pridružila rastočem 'klubu'. V zaključku tihega popoldneva naju je z veseljem in neizmerno energijo prvič navdala najina prvorojenka Neja.

Po krajšem 'post-festum' obdobju, se je življenje pričelo odvijati s hitrostjo hitrega vlaka. Neja hitro pridobiva centimetre in (kot punca, kakopak ;) menja konfekcijske številke oblačil.



S svojo umirjeno zvedavostjo naju vsak dan nekoliko preseneti, novopečena starša pa se seveda trudiva držati stik z vsemi veselimi trenutki in začudenimi nasmeški, ki nama jih namenja.

Zabaven in zagotovo povsem nov način doživljanja in razmišljanja, v katerem življenjski fokus pridobi vse najraznolikejše barvne nianse.

Z nasveti nama znajo (k sreči ;) več-kot-uspešno pomagati najini izkušenejši kolegi.

Predvsem za očka, pa se podobni sestanki v zadnjem času utegnejo nekoliko nepredvideno zavleči... za nas fante je študijske snovi očitno vedno nekoliko več kot za dekleta, ni res?  ; ))

Pomemben pa je vsekakor uvod, začetek novega potovanja.

Dobrodošla Neja !

Golica - v objemu narcis

Maj je že iz pesmi znan kot mesec cvetočih cvetic.

Če se odpravljate na Golico se včasih splača počakati prav nanj.

Beli cvetovi so nama že od prvih metrov osvetljevali okolico nežno zeleno zabrisane poti. Kot prgišče najnežnejših novozapadlih snežink...

Narcisa, v svojem sožitju z preostalimi prebivalci narave, najbolj zablesti prav v maju. Na pobočjih celotne gore jih je najti na tisoče. Pogosto je tako tudi z obiskovalci, a sva si tokrat očitno rezervirala prave 'karte'.

Prijeten vzpon in uživanje v zvokih narave ter razgledih na gorenjske vršače.

S takim ozadjem je pričakovanje še veliko lažje...  ; )

Skriti ideal - spominska smer Janeza Stegnarja

Zadnji dan pred napovedanim poslabšanjem vremena in grozečo odjugo sva z Martinom izkoristila izvrstne snežno-ledne razmere v ostenju Velikega vrha za plezanje lepe in (po okvirnem preverjanju) najverjetneje nove kombinirane smeri.

Po zgodnjem jutranjem štartu sva pohitela pod steno.   

Takoj ko sva opazila zabrisan in navidezno povezan beli trak tik ob centralnem stebru sva nekoliko spremenila najine prvotne načrte - dovolj je bil le nedokončan in razmeram primeren vprašljiv stavek:

 "Dons zgleda super... jutr'... "

Začela sva na najnižjem delu izrazitega stebra v desnem delu stene.

Sprva sva napredovala prek logičnih prehodov in relativno trdni sneženi naklonini, višje v smeri pa naju je počakalo idilično zaporedje 4-ih strmih in mestoma kombiniranih raztežajev...

Najbrž je odveč pisati, da sva po najtežjem detajlu obadva že pošteno "vriskala".

Na vrhu naju je počakal še Blaž, ki je nekoliko hitreje preplezal sosednjo Prontarsko, potem pa smo skupaj odkorakali... khm, 'odpikali' v dolino.

Smer sva preplezala in posvetila v spomin na prijatelja Janeza Stegnarja.

Kalymnos - plezalni zaključek poletja

V začetnih dneh septembra 2008 sva po letu dni dobila ponovno priložnost za obisk  Grčije.

Manjša skupinica slovenskih plezalcev (poleg naju z Marjano sta na slikah še Martin in Matjaž) se nas je odločila za 'krajši' - 14 dnevni aktivni oddih v meki grškega in (vse bolj tudi) svetovnega prostega plezanja - Kalymnosu.

S plezanjem smo pričeli počasi,
a zložno. Sprva so nam nekoliko ponagajale predvsem visoke temperature, ki so zahtevale zelo (?!) zgodnje vstajanje in obilno rehidracijo. Če je bil začetek zato nekoliko težavnejši, pa je bilo nadaljevanje toliko bolj uspešno in sladko!

Večinoma nam je uspel zelo dober trening in priprava na prihajajoče izzive.

Kalymnos med plezalno javnostjo slovi kot športno plezalna destinacija z zelo širokim naborom različnih tipov smeri. Zaradi svoje narave nastanka so precej številne predvsem nekoliko previsnejše smeri, ki zaradi svojega barvitega izgleda in skalne strukture še najbolj spominjajo na slovensko Mišjo peč.

Logična posledica je bila izbira željenih plezalnih problemov.

V toku teh (pre)kratkih tednov smo se uspeli dodobra spoznati s plezanjem po kapnikih in previsih, v večini primerov pa tudi nekoliko dvigniti težavnostno-tehnični nivo svojega plezanja. Meni osebno pa se je uspelo v samem zaključku celo 'preboriti' čez svojo prvo smer z oceno 8a!

Občutki in vsesplošna kasnejša napolnjenost baterij so se izkazali kot preprosto idealni! Močno priporočljivo!

Hitri, BELI zob

V sredini septembra in tik pred prvimi resnejšemi snežnimi zameti, sva se v navezi s Tadejem Zormanom odločila izkoristiti ugodne razmere in nekoliko preizkusiti svojo stopnjo 'psiho-fizične' priprave. 

Tadeja je tura tedaj še posebej zanimala tudi v sklopu priprav na zaključni izpit izobraževanja za gorskega vodnika, tako da sva se praktično v teku enega popoldneva dogovorila za omenjen podvig v neposredni bližini švicarskega orjaka Matterhorna.

Preplezala sva kombinacijo: greben Ferpecle do vrha (4357m) --> sestop po normalni smeri (J greben). 

 

Odhod: Torek ob 18h. Prihod domov: Petek ob 5.30h. 

Čas vožnje: PREDOOOLG!! Čas plezanja: Relativno hiter. 
Čas pričetka službe: Petek (!!) ob 7.00h ...

Čas za spanje & osvežilen počitek: 

Khm, raje ne sprašujte... bi šel pa verjetno takoj še 1x!!   ; ))


Ocenite, presodite iz slik!