Skriti ideal - spominska smer Janeza Stegnarja

Zadnji dan pred napovedanim poslabšanjem vremena in grozečo odjugo sva z Martinom izkoristila izvrstne snežno-ledne razmere v ostenju Velikega vrha za plezanje lepe in (po okvirnem preverjanju) najverjetneje nove kombinirane smeri.

Po zgodnjem jutranjem štartu sva pohitela pod steno.   

Takoj ko sva opazila zabrisan in navidezno povezan beli trak tik ob centralnem stebru sva nekoliko spremenila najine prvotne načrte - dovolj je bil le nedokončan in razmeram primeren vprašljiv stavek:

 "Dons zgleda super... jutr'... "

Začela sva na najnižjem delu izrazitega stebra v desnem delu stene.

Sprva sva napredovala prek logičnih prehodov in relativno trdni sneženi naklonini, višje v smeri pa naju je počakalo idilično zaporedje 4-ih strmih in mestoma kombiniranih raztežajev...

Najbrž je odveč pisati, da sva po najtežjem detajlu obadva že pošteno "vriskala".

Na vrhu naju je počakal še Blaž, ki je nekoliko hitreje preplezal sosednjo Prontarsko, potem pa smo skupaj odkorakali... khm, 'odpikali' v dolino.

Smer sva preplezala in posvetila v spomin na prijatelja Janeza Stegnarja.