Bovec - je zima tu ?!!

Zima se letos obnaša nekoliko čudno. Sodeč po koledarju bi nas morala pošteno pestiti že vsaj kak dober mesec dni, med pripravami na naš skupni oddih pa se še zadnji dan pred odhodom ubadam predvsem z mislijo katere barve kopalk vzeti s seboj... no, morda tudi turne smuči, zgolj za rezervo.


K sreči me v razmišljanju hitro predrami Tadejev klic, ki v hipu nariše širok nasmešek na moj obraz.

S polno natovorjenim avtom se kot novopečena družinica odpravljamo na prve daljše počitnice.

V družbi Jureta, Mateje in njunega nadebudnega sina Jaka se odpravimo v sončen, z gorami obdan Bovec. Omenjenega sonca je bilo sicer v končni fazi 'in situ' zgolj za slaba 2 dneva, zato pa smo se vsi zelo razveselili letošnjega prvega obilnejšega sneženja.

Tudi temperature niso zaostajale in ko je termometer prvič padel pod -10, sva bila z Juretom že na ogledni turi. Pod prelazom Predel se nahaja preverjena skupinica krajših slapov, ki v svoji zamrznjeni obliki služijo primernemu ogravanju v zimsko, ledno-plezalno sezono.

Po dnevu počitka se nama pridruži še Tadej, s katerim v vztrajnem sneženju skupaj preplezamo že zelo solidno formiran Lukežev led (WI 3-4, 270 m).

Ob pogledu na skoraj povsem 'potegnjene' Zelene slapove, se nam zato kar milo stoži, saj vremenska napoved za prihodnji dan obljublja izrazito otoplitev.

Povratek v močnem sneženju in v zavetrju dvojice snežnih plugov je bil neizbežen, a k sreči še realno izvedljiv.

Kar se je dogajalo zgolj dan po našem odhodu pa smo lahko spremljali prek vseh dnevnih in večernih poročil.

Kljub snežno-deževnem zaključku pa je bilo naše razpoloženje na vrhuncu... pa sploh še ni novo leto?!!